Obvladovanje obrestnih tveganj

OBRESTNA ZAMENJAVA (angl. Interest rate swap)

Obrestna zamenjava je eden od izvedenih finančnih instrumentov na obrestno mero, s katerim lahko zavarujemo obrestno pozicijo.

Je instrument zamenjave plačil po fiksni obrestni meri za obveznosti po spremenljivi obrestni meri za določeno časovno obdobje na navidezno glavnico. Stranki med seboj zamenjujeta obrestna plačila, glavnica služi samo kot osnova za izračun obresti. Pri tem prva stranka, plačnik fiksne obrestne mere in prejemnik spremenljive obrestne mere, plačuje vnaprej dogovorjeno fiksno obrestno mero, druga stranka, plačnik spremenljive obrestne mere, pa plačuje periodično spremenljivo obrestno mero (recimo euribor, libor). Tehnično gre zgolj za izmenjavo obresti, in sicer za neto plačilo (tisti, ki je dolžan več, plača višek obresti drugi strani). Obrestne zamenjave se opravljajo z obrestnimi merami vseh večjih svetovnih valut.

Kakšno je razmerje med variabilno in fiksno obrestno mero oziroma kakšna fiksna obrestna mera pritiče določeni periodični variabilni obrestni meri, je odvisno od  gibanja dolgoročnih obrestnih mer za netvegane naložbe (donosnost standardiziranih terminskih obrestnih pogodb), dolžine obdobja obrestne zamenjave in amortizacijskega načrta odplačevanja oziroma prejemanja glavnice. Okvirne tekoče cene obrestnih zamenjav najdete v jutranjem poročilu deviznega trga, ki ga dnevno objavljamo na naši spletni strani. 

OBRESTNE OPCIJE (angl. Interest rate options)

Obrestne opcije so produkti, ki jih lahko banka kupuje in prodaja za potrebe svojih komitentov kot zaščito pred naraščajočimi in padajočimi obrestnimi merami. V času rasti ključnih obrestnih mer je trgovanje s kapicami in ostalimi produkti, ki ščitijo posojilojemalca pred rastjo obrestnih mer zelo aktualno.

Obrestna kapica (angl. Interest rate cap) je pogodbeno razmerje, ki daje kupcu te kapice pravico, ne pa tudi obveznost, da pozove izdajatelja kapice k plačilu razlike med izvršilno in dejansko obrestno mero. Ob vsaki določitvi obrestne mere za posamezno obrestno obdobje (glede na plačilne dneve iz kreditne pogodbe) se ta primerja z izvršilno ceno kapice. Če je obrestna mera višja od izvršilne cene kapice, prodajalec kupcu povrne razliko med tema obrestnima merama.

NPR.: Podjetje, ki je najelo posojilo po spremenljivi obrestni meri, se želi zavarovati pred nadaljnjo rastjo obrestnih mer, hkrati pa želi uživati ugodnosti, ki bi mu jih prinesel padec obrestnih mer. Cilj vsakega podjetja je čim nižja izpostavljenost obrestnemu tveganju, zato bo podjetje pri banki kupilo obrestno kapico (za katero mora plačati premijo), ki omeji strošek posojila do določene višine, to je do izvršilne obrestne mere. Tako je podjetje zavarovano pred rastjo obrestnih mer, ob morebitnem padcu obrestnih mer v prihodnosti pa bo plačevalo vsakokratno tržno (promptno) obrestno mero.

Obrestno dno (angl. Interest rate floor) je po vsebini kontrapart obrestni kapici, zato je trgovanje z njim najbolj živahno, kadar se pričakuje padec obrestnih mer. Obrestno dno varuje njenega kupca pred padcem obrestnih mer pod določeno (izvršilno) obrestno mero, obenem pa dopušča možnost izkoriščanja ugodnih gibanj obrestnih mer. Je pogodbeno razmerje, ki daje kupcu te opcije pravico, da pozove prodajalca k plačilu razlike med izvršilno in dejansko (trenutno) obrestno mero, pomnoženo z nominalno vrednostjo opcije. Ta primerjava se opravi samo na določene dneve dospetja (glede na amortizacijski načrt iz kreditne pogodbe, obveznice itd.). Dno bo kupec izvršil le v primeru, ko mu to prinaša korist - ko je tržna obrestna mera nižja od pogodbene izvršilne obrestne mere, dogovorjene v opciji.

NPR.: Obrestno dno se v praksi najbolj uporablja predvsem pri upravljanju s finančnimi investicijami. V primeru pričakovanega padca obrestnih mer bo vse več takih investitorjev, ki se bodo želeli zaščititi pred padanjem obrestnih mer, hkrati pa od začetka še vedno koristiti relativno ugodno visoko stopnjo Euribor oz. Liborja. Investitor v tem primeru kupi obrestno dno, da bi eliminiral riziko, ki mu je izpostavljen, če se obrestna krivulje prične pomikati strmo navzdol. Pri tem plača premijo, ki mu posledično zniža donosnost obveznice.
Obrestno dno je glede na povpraševanje za stranke zanimivo predvsem v kombinaciji z obrestno kapico, t.j. obrestna ovratnica. Obrestna ovratnica (angl. Interest rate collar) je sestavljena iz nakupa obrestne kapice in hkratne prodaje obrestnega dna z enakimi značilnostmi kot pri kapici (glavnica, zapadlost, referenčna obrestna mera). S takšno kombinacijo se lahko kupec (posojilojemalec) delno ali v celoti izogne plačilu premije, sicer potrebne za nakup kapice. Premija, ki jo kupec dobi za prodajo obrestnega dna, zmanjšuje oziroma včasih celo izniči (brezplačna ovratnica ali zero cost collar) stroške nakupa obrestne kapice. V tem primeru so stroški posojila omejeni z določenim koridorjem, katerega meje so določene z izvršilnima obrestnima merama kapice in dna. Obrestna ovratnica je v praksi ena izmed najbolj priljubljenih oblik zavarovanja obrestnih mer posojilojemalcev.