Velimir Bole: »Okrevanje slovenskega gospodarstva se slabša, edina svetla točka je izvoz«

»Okrevanje slovenskega gospodarstva po finančni krizi slabi,« je na predavanju o slovenskem gospodarstvu na prehodu v leto 2012, ki ga je na MOS pripravila Banka Celje, povedal Velimir Bole iz EIPF. Kot je povedal Bole, okrevanje slabi tudi v evro območju, a je situacija v Sloveniji še slabša.

Na predavanju je pokazal, da v skoraj vseh kazalcih okrevanja po krizi Slovenija zaostaja za evro območjem. Po besedah Boleta je opazno zastala aktivnost na področju BDP in končnega trošenja v Sloveniji po prvem četrtletju 2011. V nadaljevanju je pojasnil, da je stopnja slovenskega BDP po tem, ko je v letu 2010 dohitela evro območje, začela ponovno zaostajati za povprečjem. Bole pravi, da je v primerjavi z evro območjem trošenje prebivalstva v Sloveniji manjše, tudi država troši manj.

Po prvem polletju 2010 se je po besedah Boleta brezposelnost opazno povečala, poslabšanje pa je bilo precej večje pri nižjih stopnjah izobrazbe. Pokazal je, da se brezposelnost še naprej povečuje hitreje kot v evro območju, razen pri višjih stopnjah izobrazbe. Je pa dolgoročna zaposlenost (več kot 1 leto) na predkrizni ravni, prosta delovna mesta se povečujejo, vendar je njihov obseg za približno petino relativno nižji kot v evro območju. Na predavanju je pokazal, da so urni stroški dela v javnem sektorju v primerjavi z ostalimi državami v Evropi zelo visoki. V letu 2009 so znašali 34,69 evrov na uro, medtem ko so bili na Češkem 8,93 evrov na uro, na Poljskem 8,01 evra, v Nemčiji 28,40 evra in v Franciji 29,18 evrov na uro.

Kot svetlo točko in edini motor slovenskega gospodarstva je Bole označil izvoz. »Slovenski izvoz je nekoliko višji kot v evro območju, a že kaže znake počasnega padanja,« je povedal Bole, ki glavno oviro okrevanja slovenskega gospodarstva vidi v dogajanju v gradbeništvu. Na predavanju je med drugim dejal, da se dodana vrednost gradbeništva pomanjšuje in že zelo zaostaja za evro območjem. Dodana vrednost po njegovem pada tudi kmetijstvu, najhitreje pa narašča v predelovalni dejavnosti, finančnem posredništvu, trgovini ter prometu.

Za slabe kazalce okrevanja slovenskega gospodarstva po besedah Boleta najdemo razloge v padcu tujega povpraševanja. »Težko bi rekel, da je izpad tujega povpraševanja sploh mogoče nevtralizirati,« je povedal. O vlogi bank pri pokriznem okrevanju Bole pravi: »Banke so stisnjene, zmanjšuje se jim prostor za delovanje, so pa ključne za podporo ekonomije. V času prevelike zadolženosti podjetij je finančna podpora bistveno bolj pomembna, kot je bila pred krizo. Povpraševanje podjetij je veliko, banke pa imajo velike omejitve s slabim portfeljem in krčenjem svojih virov financiranja.« Zadolženost slovenskih podjetij je po podatkih Boleta do leta 2009 strmo naraščala, od takrat pa rahlo pada, a še vedno dosega skoraj 100 odstotkov BDP. Zadolženost je ena glavnih omejitev gospodarstva v okrevanju. Med omejitvami za delovanje gospodarstva v okrevanju je Bole omenil še nefinančne korporacije z omejitvam in v povpraševanju in financiranju, strukturne omejitve in postopke v državi, »bilančno recesijo« bank in ranljivost eksternega financiranja.

O okrevanju v tujini je Bole med drugim povedal, da je pri slabotnem trošenju prebivalstva in države konjunktura centralna determinanta nihanja gospodarske aktivnosti in vzdržnosti okrevanja. »Ključen prispevek države k vzdržnosti okrevanja je nevtralizacija negotovega dostopa do posojilnih skladov v tujini, za kar je bistveno zmanjšanje implicitnega dolga in normalizacija strukturnega deficita,« je še povedal Bole na predavanju.

(VIR: Celjski sejem d.d.)

Predavanje mag. Velimir Bole: »Gospodarstvo na prehodu v 2012 - zastoj ali propad okrevanja«